Suzana DRAŠLER / četrtek, 02. junij 2022

Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države – predlog amandmajev SPS

Spoštovane članice in člani SPS, vsi zaposleni!

Obveščamo vas, da je Sindikat policistov Slovenije (SPS) danes, 2.6.2022 v Državni zbor Republike Slovenije podal predlog amandmajev za Predlog Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP, ev.št. EPA: 2707 - VIII), ki je v zakonodajnem postopku trenutno v drugi obravnavi. SPS je podal predloge amandmajev v delu, ki se nanaša na Zakon o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPOL).

V SPS se zavedamo, da bi bil potreben celovitejši poseg v zadnje spremembe ZODPOL, vendar smo pri podajanju predlogov vezani na poslovniške določbe glede samega zakonodajnega postopka, zato smo v tem trenutku predlagali spremembe, ki so najbolj nujne in jih vložen zakon še ne predvideva oz. tiste, ki najbolj vplivajo na članice in člane SPS:
- ukinitev prepovedi dopolnilnega dela
- ukinitev prepovedi biti voljen v organe lokalih skupnosti
- črtanje nove določbe glede prepovedi stavke v času epidemije oz. ko policija deluje po izrednih načrtih
- vrnitev preimenovanja načelnikov policijskih postaj, nazaj v komandirje PP

V nadaljevanju Vam pošiljamo predloge amandmajev k predlogu zakona, ki jih predlagamo v Sindikatu policistov Slovenije (SPS) in sicer gre za predloge amandmajev k drugemu delu navedenega zakona, v poglavju 7, ter amandmaje k tretjemu delu zakona v poglavju 6, ki se nanašajo na Zakon o organiziranosti in delu v policiji.

DRUGI DEL ZAKONA

I. AMANDMA K 16. ČLENU

Predlog amandmaja: v Predlogu Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP, ev.št. EPA: 2707 - VIII) se 16. člen dopolni tako da sedanji odstavek člena postane 1. odstavek, k členu pa se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

»(2) Določbe četrte točke drugega. odstavka 31.a člena, četrte točke četrtega odstavka 31.a člena in osmi odstavek odstavka 31.a člena, se črtajo.
(3) Določbe sedmega in osmega odstavka 43. člena se črtajo
(4) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 75. člena se črtajo«
(5) Določba tretjega odstavka 76. člena se črta«

Obrazložitev:

K drugemu odstavku:

Predlagan amandma novega 2. odstavka je vsebinsko vezan na predlog amandmaja za dodajanje 3. odstavka. Ob sprejemu novele ZODPOL-G, ki je uvedla prepoved opravljanja dopolnilnega dela za policistke in policiste (podrobna obrazložitev k četrtemu odstavku). Hkrati je sprememba ZODPOL uvedla tudi posebno evidenco dopolnilnega dela zaposlenih v policiji, ki so po našem mnenju nezakoniti in uvajajo poseben nadzor nad zaposlenimi, predstavljajo pa tudi prekomeren poseg v človekovo zasebnost. Tako je na primer v sedanjem 8. odstavku 31.a člena določeno, da so »podatki v evidenci obvestil o nasprotjih interesov, evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti, evidenci daril in evidenci nejavnih stikov so lahko urejeni tako, da jih je mogoče medsebojno povezovati na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah. Podatke v teh evidencah je mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah povezovati tudi s podatki v kadrovski evidenci«. Po mnenju Sindikata policistov Slovenije takšna ureditev pomeni prekomeren in nesorazmeren poseg v delovno razmerje in zasebnost zaposlenih, zato predlagamo, da se črtajo določbe 31.a člena ZODPOL, ki so uvedle evidenco dopolnilnega dela, vsebino evidence ter povezavo evidence z občutljivimi osebnimi podatki zaposlenih.

K tretjemu odstavku:

Novela ZODPOL-G je z novim 7. odstavkom 43. člena določila, da se policistkam in policistom prepoveduje opravljanje funkcije nepoklicnega župana, podžupana in občinskega svetnika, in sicer tako, da po novem 8. odstavku, policistu preneha delovno razmerje v teh primerih. Po našem mnenju gre za grob poseg v pasivno volilno pravico. Številni policisti so namreč v svojem domačem okolju družbeno aktivni in tako zakon neposredno posega v njihovo ustavno pravico. Ustava policistom in policistkam namreč ne prepoveduje biti voljen, temveč le prepoved članstva v političnih strankah. Takšen predlog ZODPOL po mnenju Sindikata policistov Slovenije pomeni neposredno kršitev 43. člena ustave (»Volilna pravica je splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen«), ki ne predvideva, da se volilna pravica lahko omeji z zakonom. Zato v Sindikatu policistov Slovenije predlagamo, da se sedmi in osmi odstavek 43. člena v celoti črtata.

K četrtemu odstavku:
K spremembi 75. člena ZODPOL v noveli ZODPOL-G, smo v Sindikatu policistov Slovenije ostro nasprotovali že ob njenemu sprejemu, saj bi s tem policistom onemogočili vsako dopolnilno dejavnost oziroma delo. Navedene določbe po našem mnenju presegajo omejitev iz 100. člena Zakona o javnih uslužbencih, sočasno pa so še bistveno zaostrili pogoji iz Pravilnika, ki ureja področje dopolnilnega dela za policiste. S takim načinom policist nima več nikakršne avtonomije pri izboru dopolnilnega dela in dejavnosti, temveč je vezan zgolj na dobro voljo ali mu bo to delodajalec to dovolil ali ne. Tako striktna omejitev opravljanja dopolnilnega dela bi morala imeti za posledico tudi bistveno zvišanje plače, in sicer na tako višino, da policistu dejansko ne bi bilo potrebno več opravljati nobenega dodatnega dela. Takšna omejitev tudi ni življenjska, in sicer zaradi tega, ker je nekaj policistov že sedaj vključenih v razne svete zavodov, krajevne skupnosti, športna in kulturna društva, nenazadnje pa mnogi upravljajo tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji, imajo popoldanske s.p.-je ali kot fizične osebe oddajajo sobe in še bi lahko naštevali. Da so uspeli vse to urediti poleg svoje službe pa so najemali tudi kredite, ki jih sedaj odplačujejo ravno s prihodki iz teh dejavnosti. Ocenjujemo, da je bila ureditev v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji, pred sprejemom novele ZODPOL-G že ustrezna in v praksi niso bile zaznane nobene težave glede teh vprašanj. Zato v SPS predlagamo, da se s predlaganim amandmajem črta določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 75. člena.

K petemu odstavku:

Navedena določba je po našem mnenju v nasprotju z več določbami Ustave Republike Slovenije, in sicer:
- s 16. členom Ustave RS, ki določa, da je mogoče z ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti zgolj v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini
- z 92. členom Ustave RS, ki določa, kdaj se lahko razglasi vojno in izredno stanje, in sicer, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade Državni zbor. Na podlagi tega ima Vlada oziroma delodajalec vse pravne možnosti, da na ustavnopravno dopusten način suspendira pravico tudi stavke v takšnih razmerah.
- s 77. členom Ustave RS, kjer je ustavnopravno dopustna le omejitev stavke kar je že določeno v 76. členu ZODPol, nikakor pa ni mogoče stavke policistk in policistov z zakonom prepovedati.

Pravico do stavke urejajo tudi mednarodni instrumenti. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPESKP) v 8. členu vsebuje pravico do sindikalne svobode, ki izrecno vključuje tudi pravico do stavke. Določa, da jo je z zakoni posamezne države mogoče omejiti tako na podlagi objektivnega kot tudi na podlagi subjektivnega kriterija. Pravico do združevanja na enak način ureja tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/91, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92), ki za pripadnike oboroženih sil in policije v 22. členu dopušča omejitve te pravice tako po objektivnem kot tudi po subjektivnem kriteriju. Ne vsebuje pa pravice do stavke. Tudi po Evropski socialni listini – spremenjena (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – v nadaljevanju MESL) lahko vsaka pogodbenica z zakonom uredi uresničevanje pravice do stavke, pri čemer so morebitne omejitve upravičene le, če so v demokratični družbi nujne za zaščito pravic in svoboščin drugih ali za zaščito javnega interesa, državne varnosti, javnega zdravja ali morale (člen G). Tudi MESL omogoča drugačno obravnavanje pripadnikov policije in pripadnikov oboroženih sil (5. člen). Po razlagi Evropskega odbora za socialne pravice MESL omogoča popolno prepoved organiziranja stavke le za pripadnike vojske, ne pa tudi za pripadnike policije. 1 Pravico do stavke zagotavlja tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26. 10. 2012 – v nadaljevanju Listina), ki v 28. členu določa, da imajo delavci in delodajalci ali njihove organizacije v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji pravico pogajati se in sklepati kolektivne pogodbe na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa pravico do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s stavko.

Predlagana sprememba je nesprejemljiva, zato v Sindikatu policistov Slovenije predlagamo, da se določba 3. odstavka 76. člena ZODPOL črta.

II. PREDLOG NOVEGA AMANDMAJA – NOV ČLEN

Predlog amandmaja: v Predlogu Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP, ev.št. EPA: 2707 - VIII) se za 16. členom doda nov, 17. člen, ki se glasi:

17. člen

(1) V 28. členu se v naslovu člena ter prvem in drugem členu beseda načelnik, nadomesti z besedo »komandir«, beseda načelnica pa se nadomesti z besedo »komandirka«.
(2) V sedmem odstavku 25. člena, v četrtem in šestem odstavku 27. člena, v 28. členu in tretjem ter četrtem odstavku 34. člena se na vseh mestih beseda »načelnik« v različnih sklonih nadomesti z besedo »komandir« v ustreznem sklonu.

Obrazložitev predloga amandmaja: V Sindikatu policistov Slovenije predlagamo, da se 28. člen ZODPOL spremeni tako, da se beseda načelnik policijske postaje vrne k staremu poimenovanju in sicer komandir policijske postaje. V postopku sprejemanja ZODPOL-

V javnih izjavah nekdanjega ministra za notranje zadeve g. Aleša Hojsa, izrečenih v okviru splošne razprave o predlogu sprememb (ZODPol-G; ev.št. EPA 1922-VIII), smo v SPS opozorili, da gre za izrazito ideološko preimenovanje delovnih mest komandirjev policijskih postaj, češ da gre za ostanek socialistične terminologije, kar je v javnih razpravah navajal tudi takratni minister za notranje zadeve g. Aleš Hojs. Navedena izjava ministra za notranje zadeve ne drži in je popolnoma napačna, saj komandirje policijskih postaj (tudi širših enot), poznajo povsod po EU:
o Italija http://www.carabinieri.it/multilingua/en/english/the-carabinieri-station-the-commander-and-the-neighbourhood-carabiniere
o Francija (Commandant de Police): https://en.wikipedia.org/wiki/Law_enforcement_in_France
o Anglija (London Metropolitan Police): https://en.wikipedia.org/wiki/Metropolitan_Police
o Itd.
o Tudi izven EU: ZDA (NYPD »commanding officer), JAR, itd.

Preimenovanje komandirjev policijskih postaj tudi grobo posega v tradicijo slovenske policije in njenega več kot stoletnega ustroja, ki sega še v čase avstro-ogrske monarhije ter kasneje kraljevine Jugoslavije, vse do današnjih dni (Pavle Čelik, 2002: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/celikslovenskistrazniki.pdf). Strokovnih podlag za preimenovanje komandirjev policijskih postaj ni in gre zgolj za ideološko poseganje v tradicijo slovenske policije. Zato v Sindikatu policistov Slovenije predlagamo, da se sprejme amandma, ki bi poimenovanje vrnil v komandirje policijskih postaj.

TRETJI DEL ZAKONA

III. AMANDMA K 34. ČLENU

Predlog amandmaja: v Predlogu Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP, ev.št. EPA: 2707 - VIII) se določbe 34. člena dopolnijo tako, da sedanji odstavek postane prvi odstavek, dodata pa se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

(2) (1) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »načelnik policijske postaje«, pomeni ta izraz »komandir policijske postaje«.
(3) (2) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »načelnik območne policijske postaje«, pomeni ta izraz »komandir območne policijske postaje«.

Obrazložitev:

Pri predlaganem amandmaju gre za uskladitveno določbo s predlaganim novim 17. členom zakona.

Zaključek

Kot smo že navedli uvodoma, gre zgolj za najnujnejše spremembe, ki jih je mogoče amandmirati v trenutnem zakonodajnem postopku obravnave Predloga Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP). Sindikat policistov Slovenije si bo prizadeval za ustrezno argumentacijo predlaganih sprememb v DZ ter jih na pristojnih matičnih delovnih teles tudi strokovno argumentiral.

S spoštovanjem,

mag. Kristjan Mlekuš
Predsednik SPS

Številka: 3278/PRED-146/2022/1

Datum: 2.6.2022

630 Rate this article:

No rating

Sindikat policistov Slovenije

Reorganizacija Centra za varovanje in zaščito – obvestilo za članstvo, predvsem pa za...

Poziv za umik soglasij za dosegljivost na vaše mobilne telefonske številke – ...

Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države – predlog amandmajev SPS

Please login or register to post comments.

Sindikat policistov Slovenije