Prekomerno obremenjevanje rednih patrulj s poostrenimi nadzori, sporne zahteve vodstva glede postopkov ugotavljanja identitete ter izpolnjevanja ID kartončkov – obvestilo

Spoštovani članice in člani Sindikata policistov Slovenije!

Obveščamo vas, da smo na vodstvo policije naslovili poziv za opredelitev glede prekomernega obremenjevanja rednih patrulj s poostrenimi nadzori, sporne zahteve vodstva glede postopkov ugotavljanja identitete ter izpolnjevanja ID kartončkov. Vsebino poziva vam pošiljamo v celoti v nadaljevanju tega obvestila:

» v preteklosti je Policija veljala za učinkovito državno službo, kot organizacija pa je bila prav ponosna, da se je intervencijski čas policijskih patrulj od prijave dogodkov na številko 113 do prihoda policistov na kraj dogodkov - krajšal, na ta račun je bila tudi odzivnost zelo dobra.

Številne prekinitve delovnih razmerij in upokojitve, ki so ponovno v strmem porastu, od 1. 1. 2023 naprej, močno vplivajo na dodatne obremenitve policistov, ki opravljajo delo v rednih patruljah. To se kaže tudi v negativnem trendu intervencijskih časov. Operaterji OKC, sploh na najbolj obremenjeni PU, nimajo več na razpolago niti zadostnega števila patrulj za napotitve na nujne neodložljive dogodke. Po drugi strani pa dodatno število klicev na številko 113 kaže, da je interventnih dogodkov iz leta v leto več, z izjemo koronskih let.

Podobno stanje je tudi v kriminalistični policiji, kjer je npr. v posameznih sektorjih na PU dela vedno več, novih kriminalistov, ki bi k njim lahko prišli iz lokalnega nivoja pa, kljub željam in prijavam policistov na razpise za prosta delovna mesta, ne dobijo v potrebnem številu, saj jih iz PP enostavno ne spustijo, ker bi se potem tam porušil sistem dela.

Na tem mestu navajamo, da je po nam znanih podatkih policijske vrste, od 1. 1. 2023 do danes, zapustilo skoraj 700 uslužbencev Policije, večina od njih je bila iz lokalnega nivoja.

Kljub kadrovski podhranjenosti policijskih enot in vseh obremenitvah, ki jih je iz dneva v dan več (nemalokrat ima policijska postaja samo eno patruljo), se število poostrenih nadzorov in različnih oblik akcijskega dela ne zmanjšuje. Na to problematiko smo opozarjali že v preteklosti, nenazadnje tudi trenutno vodstvo Policije, in sicer ob nastopu njihovega mandata. Razen danih obljub, da se bo pristopilo k iskanju rešitev in prisluhnilo pobudam o zmanjšanju števila (preštevilnih) poostrenih nadzorov, se do danes ni storilo in spremenilo nič.

Skozi pogovore z uslužbenci policije, iz različnih nivojev policije, je razbrati, da vsi poznajo perečo kadrovsko problematiko lokalnega nivoja in se obenem dobro zavedajo, da so obstoječe (redne) policijske patrulje preobremenjene že s samimi interventnimi nalogami. Kljub temu pa se ne stori nič, da bi se spremenil pristop do opravljanja dela in planiranja poostrenih nadzorov, ki so tako nenazadnje postali sami sebi namen.

Obremenjenost policistov pa dodatno povečajo še sami postopki, ki jih izvajajo na terenu, saj so ti še vedno prezapleteni in posledično predolgotrajni in to kljub digitalni dobi ter vsem posodobitvam, ki jih je do sedaj izvedla policija. Zaradi zapletene zakonodaje ter naše lastne birokracije, z obveznostjo po izpolnjevanju še dodatnih stvari, poleg osnovnih pisnih aktov pa je vse še slabše in je potrebno res veliko časa, da se posamezna zadeva zaključi.

Spodaj našteti postopki trajajo veliko dlje kot v preteklosti ali pa jih takrat sploh ni bilo in zato predstavljajo veliko več potrebnega dela ter porabljenega časa policijske patrulje, kot npr. enostavna izdaja plačilnega naloga za lažjo kršitev.

- postopki obravnave primerov družinskega nasilja, prepovedi približevanja in izvajanja kontrol povezanih s tem;
- postopki z migranti;
- obravnava sprovajalcev, vključno s pripravo in zbiranjem dokazov ter realizacije v zakonskem določenem času zaradi pripornih razlogov;
- postopki zasegov motornih vozil v cestnem prometu, vključno s čakanjem avtovlek;
- postopki pridržanj;
- postopki uporabe prisilnih sredstev, za katere je v vseh primerih potrebno izpolnjevanje ustreznih obrazcev, nenazadnje tudi v primeru uporabe lisic in prevoza osebe iz točke A na točko B, kjer je bila uporaba prisilnih sredstev namenjena zgolj zaradi zagotovitve lastne varnosti in varnosti posameznika;
- ogledi prometnih nesreč, za katere je potrebno vedno več časa, saj je treba zadostiti vsem dokaznim standardom že pri I. kategoriji, poleg tega pa tudi vse potrebne (ne)interventne službe potrebujejo vedno več za sam prihod na kraj prometne nesreče (npr. zavarovalnice do 30 minut, zaradi cim nižje cene prevoza, celo licitirajo katera avtovleka bo odšla na kraj PN)
- izvajanje večjih poostrenih nadzorov z več policijskimi patruljami (npr. akcija Pegaz, bus, nadzori tovornih vozil ali delo z drugimi službami kot so FURS…). Dejstvo je, da zaradi pomanjkanja kadra v teh poostrenih nadzorih sodelujejo redne patrulje, s katerimi OKC takrat ne more razpolagati ali pa jih v izrednih primerih dodatno napoti še na obravnavo interventnega dogodka;
- varovanje protestnih shodov, športnih in ostalih javnih prireditev;

Nekoč (pred 10 in več leti), je bil namen poostrenega nadzora jasen, saj se je z njim želelo vplivati na konkretno problematiko in izboljšanje varnostnih razmer na terenu. Skozi sam poostren nadzor se je poskušalo vplivati na konkretno ciljno skupino ne glede na to ali je šlo za udeležence v cestnem prometu, kršitve JRM ali pa zgolj za nadzor gostinskih lokalov. V času takega poostrenega nadzora, ki je trajal npr. 4 ure, so bili posamezni policisti, posebej predvideni za to delo, kar je pomenilo da so bili v celoti razbremenjeni drugega dela. Zato so tudi lahko v miru odkrivali in ugotavljali posamezne kršitve zakonodaje in s tem pripomogli k izboljšanju stanja na posameznem področju ali pa vsaj prispevali k vidnosti dela policije.

Od takrat dalje se je spremenilo marsikaj, in sicer se je bistveno zmanjšalo število policistov ki so na razpolago za opravljanje nalog. Poleg tega pa ima vedno več uslužbencev policije tudi zdravstvene omejitve vezane na opravljanje dela, kar je nenazadnje razumljivo, saj je povprečna starost močno narasla, obenem pa tudi policisti delajo dlje. Časi ko so se lahko policisti upokojili med 45. in 50. letom, ko so bili še vsi zdravi in polni energije so žal mimo. Na podlagi napisanega tako lahko ugotovimo, da je bilo policistov za poostrene nadzore in dodatne patrulje nekoč bistveno več kot danes.

Dejstvo je da poostreni nadzori trenutno slonijo na tistih, ki so ostali in delajo večinoma v rednih patruljah. Poznamo pa tudi vedno več primerov, ko edino redno patruljo, določene policijske enote, sestavljata policist in pomožni policist ali pa zgolj 1 policist. Na tem mestu se je zato najprej potrebno vprašati kaj je z varnostjo policistov v takih primerih ter ali gre za odgovorno »obnašanje« službe do policistov? Po našem prepričanju NE. Šele nato se lahko pogovarjamo katere naloge je še mogoče izvajati in katerih ne.

Poleg tega utečena praksa zadnjih let, že dolgo kaže na to, da je ključno in najbolj pomembno, da vodstvo policijskih enot zagotovi dosledno poročaje o izvedenih poostrenih nadzorih. Naročnike oziroma »organizatorje« poostrenih nadzorov, ki so obenem potem tudi nadzorniki zanima predvsem število izvedenih ukrepov, zaradi česar se slednje večkrat lovi tudi zunaj časovnih okvirjev poostrenih nadzorov in več ali manj na silo.

Posledično tudi zaradi tega verjetno nobena od točk za poročanje v poostrenem nadzoru ne vsebuje vprašanja, ali je policijska postaja sploh imela policijsko patruljo na razpolago, ki je sodelovala v poostrenem nadzoru – v času razpisanega poostrenega nadzora. Ni niti vprašanja, ali je zaradi kadrovskega stanja oziroma spleta okoliščin, v poostrenem nadzoru sodeloval zgolj eden in edini policist neke policijske enote na terenu. Nobena od točk poročanj tudi ne vsebuje vprašanja, ali je patrulja, ki je bila predvidena za poostren nadzor, imela druge interventne dogodke in napotitve, pa niti ni imela možnosti sodelovanja v poostrenem nadzoru itd.

V Sindikatu policistov Slovenije smo zato prepričani, da je bolj kot poostren nadzor na papirju, ki ga pogosto poleg vsega rednega dela izvaja edina policijska patrulja enote (vse bolj pogosto tudi samo z 1 policistom), bolj pomembna razpoložljivost te policijske patrulje OKC-ju. Vsak plačilni nalog, ki se pridobiva zgolj in samo zaradi statističnih podatkov enote ter za nadaljnje potrebe statističnega poročanja policije, je popolnoma neupravičen in nepomemben, obenem pa močno vpliva na hiter odziv patrulje in takojšnji odhod na kraj, kamor patruljo pošlje OKC zaradi določenega dogodka. Mogoče sama napotitev patrulje na posamezno nalogo s strani operaterja OKC na prvi pogled ni najbolj nujna in ne predstavlja nevarnosti za življenje ali premoženje ljudi, vendar se nemalokrat šele pri preverjanju dejanskega stanja, s strani patrulje, ugotovi za kako pomembno in interventno zadevo je šlo.

Poudarjamo še, da razumemo poslanstvo Policije pri zagotavljanju vseh oblik varnosti na terenu, zavedamo se tudi pomena poostrenih nadzorov. Vendar pa pri tem ne moremo soglašati, da se vse to prelaga na hrbte tistih policistov, ki so še ostali v naših vrstah in so zaenkrat še brez zdravstvenih omejitev. Zaradi nastale kadrovske podhranjenosti enot zato v Sindikatu policistov Slovenije od odgovornih in vodilnih pričakujemo, da končno spregledajo in obenem začnejo poslušati tudi vodstva policijskih enot, ki v prvi vrsti opozarjajo direktorje PU in ostale vodilne uslužbence na PU, da razpoložljivega kadra enostavno že zdaj včasih nimajo ter zaradi tega ne zmorejo več narediti vsega, kar zahtevajo od njih, vključno z izvedbo poostrenih nadzorov, ki jih diktirajo posamezniki, in sicer vsak iz svojega področja dela.

Policijske enote morajo izvajati poostrene nadzore tako na podlagi načrtov Generalne policijske uprave, kot tudi načrtov Policijske uprave ter Sektorja kriminalistične policije. Poleg tega pa planirati in izvesti še vnaprej določeno minimalno število lastnih poostrenih nadzorov. Istočasno pa morajo ti isti načelniki zaradi varnostne problematike ali/in pritiskov občanov, zagotoviti še dodatne policiste za delo na varnostno obremenjenih območjih, predvsem na območju PU Ljubljana pa dodatno tudi za varovanje protestnih shodov in protokolarnih zadev.

Sklepno tako nekako ugotavljamo, da številna poročanja policijskih enot, da v poostrenem nadzoru ni bilo zaznanih kršitev in izvedenih ukrepov s področja razpisanega poostrenega nadzora, ne pomenijo, da ni problematike in kršitev, ampak gre pogosto za to, da policisti tekom službe niti niso uspeli izvajati tudi nalog iz poostrenega nadzora.

Zato na tem mestu prosimo za odgovor na spodnji dve vprašanji:

1. Ali je pravilno in dovoljeno, da policisti, ki so bili v času poostrenega nadzora, na interventnem dogodku (delo z migranti, varovanje kraja KD, varovanje požara, varovanje protestov,…), v obrazec za poročanje o izvedenih ukrepih posameznega nadzora, vključujejo tudi ukrepe, ki so bili izvedeni izven »okvirjev« časa trajanja poostrenega nadzora?

2. Ali so statistični podatki o izvedenih represivnih ukrepih v poostrenih nadzorih edino sredstvo, ki ga je služba sposobna uporabiti kot merilo za uspešnost samega poostrenega nadzora ali dela Policije?

Zaznali smo namreč sporno prakso, ki traja že nekaj časa. Policisti morajo po končanih interventnih dogodkih, ki lahko trajajo več ur ali večino službe, na teren in »na silo« najti neko kršitev ali zoper posameznike izvesti enega od represivnih ukrepov, če je le možno, povezano s poostrenim nadzorom. Vodstvo tovrstne ukrepe zahteva, da se izogne »strokovni pomoči« s strani nadzornih služb PU, ki dostikrat sledi v primerih poročanja »nič ukrepov«, povezanih z razpisanim poostrenim nadzorom. Opisan način dela zagotovo ni povezan z zagotavljanjem varnosti na terenu. Izvedba represivnega ukrepa samo zato, da se zadosti nadzornikom na višji ravni (da ni praznih obrazcev (0) pri poročanju) in da policijska enota ne dobi nadzora s strani nadzornikov SUP ali GPU samo zato, ker bi se slučajno drznila poročati o »nič« zaznanih kršitvah, je povsem zgrešeno in ne predstavlja poslanstva Policija, ki ga ta javno zagovarja.

Dodajamo še, da samo stalni nadzor, bodisi s policisti, bodisi s tehničnimi sredstvi, na dolgi rok prinaša zmanjšanje kršitev in vpliva na ravnanje potencialnih kršiteljev.

Naslednja sporna praksa, ki je vse bolj pogosta je povezana z izvajanjem postopkov ugotavljanja identitete na terenu. Ker so policisti velik del časa zasedeni z interventnimi nalogami in v nadaljevanju z notranjim delom, ki ga je vedno več, morajo policisti po naročilu vodstva enot ugotavljati identiteto in izpolnjevati ID kartončke tudi za udeležence v prometu, ki jih ustavijo tekom redne kontrole prometa. Razumljivo nam je, da se ID kartonček izpolni za osebo, ki je sumljiva ali sicer operativno zanimiva, pa pred tem ni storila nobenega prekrška, zaradi katerega bi policist izvedel drug represivni ukrep, ki bi bil zaveden v FIO.

Ni nam pa jasno, kakšen je namen izvedbe postopka ugotavljanja identitete z izpolnjevanjem ID kartončka v primeru, ko udeleženec v prometu, ki ga zaustavi policist, ni operativno zanimiva oseba, ni storilec KD ali drugih odklonskih dejanj ter ni storil nobenega prekrška.

3. Prosimo vas, da navedete, kje je zakonska podlaga, da se od policistov na terenu zahteva ugotavljanje identitete na opisan način, vključno z izpolnjevanjem ID kartončkov.

Prepričani smo, da se navedeno izvaja zgolj in samo zato, da se zadosti statistiki in prepreči morebiten upad števila postopkov ugotavljanja identitete, saj so tudi na te statistične parametre načelniki redno opozorjeni na kolegijih direktorja PU. Očitno je statistika postala tako pomembna, da se zanemarja zakonitost opravljanja nalog, o sami »kvaliteti« takih postopkov pa niti ne bi izgubljali besed.

Menimo, da v primerih, ko imajo policisti zgolj zaradi rutinske kontrole prometa v postopku osebo, ki ni kršitelj predpisov in ne izpolnjuje morebitnih drugih zakonskih razlogov za izvedbo postopka ugotavljanja identitete, policisti ne bi smeli izpolnjevati ID kartončka zgolj in samo zato, ker ima določena policijska enota v nekem obdobju premalo identifikacijskih postopkov. Zgolj statistika in primerjava s preteklim obdobjem ne sme in ne more biti razlog za takšna ravnanja. Postopek ugotavljanja identitete osebe na takšen način pa je po našem mnenju tudi zakonsko sporen oziroma izven okvirjev dopustnega.

V Sindikatu policistov Slovenije se dobro zavedamo kadrovske situacije in pomanjkanja policistov v enotah, žal pa ravnanje in organizacija dela odgovornih na višjem nivoju, ne kažeta razumevanja do te problematike. Nikakor pa ne podpiramo delovanja, ki zaradi lovljenja številk statistike, sili policiste, da hodijo po tankem ledu dopustnega oziroma zakonitega ravnanja. Tudi kaznovalna politika, ki gre v smeri, da morajo policisti nekoga kaznovati primarno zaradi statistike in »poostrenega nadzora«, ki je na določen dan predviden in ne zato, ker bi kršitelj ogrožal varnost, bil nevaren in podobno, neposredno še dodatno vplivajo na odliv kadra.

Žal je tako, da moderni pristopi vabljenja v policijske vrste »reklamirajo« na pogled le najboljše in najlepše službe v Policiji (delo v konjenici, delo s službenimi psi, delo »forenzičnih preiskovalcev«, delo v specialni enoti, plakati z nasmejanimi obrazi policistov, ker pomagajo ljudem,…), ne odražajo pa realnega stanja, kaj dejansko čaka nove policiste. Dejstvo je, da lahko zgolj nekaj posameznikov iz vsake nove generacije in še to praviloma po nekaj letih službe zasede katero od omenjenih delovnih mest. Za večino je tako dejanska služba bistveno drugačna od pričakovanj in obljub pred vstopom na šolanje v Policijsko akademijo.
Zaradi razočaranja tako (pre)hitro tudi izgubijo voljo do poklica in razmišljajo samo še o odhodu drugam takoj, ko je to mogoče, številni med njimi pa zaradi tega tudi zbolijo.

Sodobne generacije policistov niso več vzgojene za ukrepanje in kaznovanje na ukaz, brez predhodne ocene, da je oseba prekršek storila in si kazen dejansko zaslužila. Tudi to je eden od razlogov, da si raje poiščejo druge službe, kjer se s takšnimi zahtevami ne bodo več srečevali.

V Sindikatu policistov Slovenije od odgovornih pričakujemo ustrezne in hitre rešitve. Zagotovo čez noč ne pričakujemo novih policistov, ker to enostavno ni mogoče in je to delo na dolgi rok. Pričakujemo pa takojšnje korenito zmanjšanje števila vseh oblik poostrenih nadzorov, ki že dolgo več ne služijo svojemu osnovnemu namenu. Poleg tega naj se ustavijo tudi nepotrebni pritiski na načelnike policijskih enot, ki jih ti nato vršijo navzdol po lestvici na policiste, da ne bo še dodatnih nepotrebnih odhodov iz sistema. Žal smo prišli do situacije, ko bo moral razpisnik poostrenih nadzorov po enotah predhodno preveriti, ali bo enota imela na razpolago patruljo za poostren nadzor ali ne.

Iz leta v leto imamo manjše in starejše moštvo policistov, kar zdravo razumsko pomeni, da ni mogoče opraviti vedno več in več dela, ki se po našem mnenju že nekaj let več ali manj prikazuje samo še na papirju. Zato je nujno potrebno, da se »prevetri« in zmanjša prekomerno število poostrenih nadzorov in ostalo akcijsko delo, ker kadrovska situacija vsega tega enostavno ne omogoča več, saj policistov zmanjkuje že za interventne naloge.

Glede na to, da se navedena vprašanja nanašajo na varnost in zdravje zaposlenih oziroma na zagotavljanje pravne varnosti pri opravljanju nalog, prosimo, da nam odgovore na postavljena vprašanja posredujete v čim krajšem času. Ne želimo si namreč, da bi morali določene dileme in vprašanja reševati preko drugih organov in inštitucij.«

Po prejemu odgovora, vas bomo z njim tudi nemudoma seznanili.

S sindikalnimi pozdravi.

Sebastjan Korošec
generalni sekretar SPS

Številka: 3643/OBC-36/2024/1
Datum : 29. 5. 2024