Prekomerno obremenjevanje rednih patrulj s poostrenimi nadzori – ponoven poziv za odgovore in zahteva po ZDIJZ - obvestilo članstvu

Spoštovane članice in člani SPS.

S strani Generalne Policijske uprave smo prejeli dokument, naveden v zvezi, v katerem so nam, namesto jasnih odgovorov na zastavljena vprašanja, povezana s preobremenjenostjo rednih patrulj, podali predvsem tolmačenje vodstva Policije o tem, kaj so poostreni nadzori, kdo jih odreja in kakšne zaveze ima Policija do ljudi, države in družbe.

V odgovoru ni bilo zaznati, da se zavedajo pereče kadrovske problematike na lokalnem nivoju organiziranosti policije, kjer ste preobremenjeni že s samimi interventnimi nalogami. Očitno se ne zavedajo, da dodatno obremenjevanje s poostrenimi nadzori na dolgi rok ni več vzdržno. V odgovoru niso napisali, ali vas je za zastavljene »zaveze in cilje« dovolj, ali zmorete in ali bo ob vseh obremenitvah in kadrovskih težavah, stanje na daljši rok ostalo vzdržno.

V dokumentu vodstva Policije so nas seznanili z znanimi dejstvi.

»Poostren nadzor je ena od temeljnih oblik policijskega dela, s katero za izboljšanje varnostnih razmer več policistov na določenem območju in v določenem času po enotnem načrtu opravlja policijske naloge. Poostreni nadzor odredi vodja enote, ki hkrati določi vodjo poostrenega nadzora. Policijske enote se srečujejo s poostrenimi nadzori tako s področja uniformirane kot kriminalistične policije.«

Podrobnejša pojasnila in ne jasnih odgovorov GPU na naša vprašanja si preberite v odgovoru vodstva Policije, ki je priloga tega obvestila.

V Sindikatu policistov Slovenije se zavedamo tako poslanstva kot zavez Policije, ki jih ima na področju zagotavljanja prometne varnosti (sledenje ciljem Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030), pa tudi zavez Policije s področja mejnih zadev in tujcev (kjer se v vodstvu sektorja zavedajo, da so postopki s tujci težavni in zapleteni zaradi spoštovanja pravic in standardov).

Iz odgovora vodstva Policije je moč razbrati, da so večino težav in vso kompleksnost dela s tujci, rešili s pripravo ustrezne aplikacije, ki policistom olajšuje procesiranje teh postopkov (e-Migrant). Praksa tega žal ne potrjuje, prej nasprotno.

Policija se je zavezala tudi k uspešnemu preprečevanju, preiskovanju in raziskavi kriminalitete. V odgovoru je navedeno, da se vse planira in načrtuje. Piše tudi, da se ob pripravi načrta poostrenega nadzora predhodno na policijskih postajah preveri ali načelnik lahko zagotovi policista, ki bo v nadzoru sodeloval.

Realnost in odzivi v enotah kažejo, da načelniki za poostrene nadzore morajo dati policiste, »organizatorji in planerji« poostrenih nadzorov pa ne sprašujejo, ali načelnik in vodstvo enote ima policiste na razpolago, ki bi lahko sodelovali v poostrenih nadzorih.

V Sindikatu policistov Slovenije se zavedamo vseh zavez, ki jih je vodstvo Policije dalo za posamezna področja dela. Prav tako pa se zavedamo kadrovskih težav in prekomernega odliva kadra, ki jih delodajalec/služba že dolgo ne uspeva več reševati s šolanjem policistov na Višji policijski šoli, saj se na že razpisana delovna mesta, prijavi premalo kandidatov za policiste in so generacije na šolanju manjše od predvidenih in potrebnih.

Zavedamo se tudi, da imajo vsi zaposleni veliko več dela in veliko več odgovornosti na terenu, kot so jih imeli nekoč sedanji vodilni uslužbenci Policije. Današnji postopki trajajo veliko dlje kot v preteklosti ali pa jih takrat sploh ni bilo, in zato predstavljajo veliko več potrebnega dela in porabljenega časa policista/policijske patrulje. Na to smo opozorili in opisali že v našem uvodnem dokumentu, ko smo vodstvo zaprosili za odgovore na vprašanja, saj nove oblike dela ne predstavljajo zgolj enostavne izdaje plačilnega naloga za kršitev:

- postopki obravnave primerov družinskega nasilja, prepovedi približevanja in izvajanja kontrol povezanih s tem;
- postopki z migranti;
- obravnava soprevajalcev, vključno s pripravo in zbiranjem dokazov ter realizacije v zakonskem določenem času zaradi pripornih razlogov;
- postopki zasegov motornih vozil v cestnem prometu, vključno s čakanjem avtovlek;
- postopki pridržanj;
- postopki uporabe prisilnih sredstev, za katere je v vseh primerih potrebno izpolnjevanje ustreznih obrazcev, nenazadnje tudi v primeru uporabe lisic in prevoza osebe iz točke A na točko B, kjer je bila uporaba prisilnih sredstev namenjena zgolj zaradi zagotovitve lastne varnosti in varnosti posameznika;
- ogledi prometnih nesreč, za katere je potrebno vedno več časa, saj je treba zadostiti vsem dokaznim standardom že pri I. kategoriji, poleg tega pa tudi vse potrebne (ne)interventne službe potrebujejo vedno več za sam prihod na kraj prometne nesreče (npr. zavarovalnice do 30 minut, zaradi cim nižje cene prevoza celo licitirajo, katera avtovleka bo odšla na kraj PN);
- izvajanje večjih poostrenih nadzorov z več policijskimi patruljami (npr. akcija Pegaz, bus, nadzori tovornih vozil ali delo z drugimi službami kot so FURS). Dejstvo je, da zaradi pomanjkanja kadra v teh poostrenih nadzorih sodelujejo redne patrulje, s katerimi OKC takrat ne more razpolagati ali pa jih v izrednih primerih dodatno napoti še na obravnavo interventnega dogodka;
- varovanje protestnih shodov, športnih in ostalih javnih prireditev.

S prejetimi odgovori odgovorni niso odgovorili na odprta vprašanja, ki smo jih zastavili v našem dokumentu v maju 2024, zato smo jih ponovno zastavili:


1. Ali je pravilno in dovoljeno, da policisti, ki so bili v času poostrenega nadzora, na interventnem dogodku (delo z migranti, varovanje kraja KD, varovanje požara, varovanje protestov, ipd.), v obrazec za poročanje o izvedenih ukrepih posameznega nadzora, vključujejo tudi ukrepe, ki so bili izvedeni izven »okvirjev« časa trajanja poostrenega nadzora?

2. Ali so statistični podatki o izvedenih represivnih ukrepih v poostrenih nadzorih edino sredstvo, ki ga je služba sposobna uporabiti kot merilo za uspešnost samega poostrenega nadzora ali dela Policije?

Ker imamo v sindikatu stik s terenom in zadeve gledamo in vidimo veliko bolj kritično zaradi kadrovskih težav na terenu, smo poleg predhodnih vprašan zaprosili tudi za kadrovske podatke, ki niso predmet tajnosti in so predmet informacij javnega značaja, do katerih kot sindikat imamo pravico.

Zaradi vsega navedenega smo v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja podali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevali smo statistične podatke za obdobje od 1. 1. 2023 do 30. 6.2024:

- O številu zaposlenih v MNZ, IRSNZ in Policiji, za vsako službo posebej.
- O številu novih zaposlitev na delovno mesto policista z višješolsko izobrazbo.
- O številu prekinitev delovnega razmerja za isto obdobje zaradi upokojitev, smrti in zaradi
drugih vzrokov (redne in izredne odpovedi delovnega razmerja), za vsako službo posebej.


Po naših neuradnih podatkih se je v navedenem obdobju število uslužbencev v naših službah, zmanjšalo za več kot 700 oseb, večina od teh na lokalnem nivoju na delovnih mestih policistov. S pridobljenimi podatki želimo prikazati, da je zadeva na terenu resna in bo potrebno na novo ovrednotiti dela in naloge skozi različne oblike poostrenih nadzorov, ki so res nujni.

Kljub časom poletnih dopustov in kljub zatišju pred vsemi nalogami po koncu letnih dopustov, menimo, da je pomanjkanje policistov v večjem delu Slovenije na terenu preveliko, da bi si vodstvo Policije zgolj s sledenjem »zadanim ciljem«, zakrivalo oči pred praznimi policijskimi postajami, pred številnimi uslužbenci z zdravstvenimi omejitvami in pred preobremenjenimi policisti, ki ob vseh rednih nalogah niso več sposobni izvajati vseh zahtev.

Ponovno smo poudarili, da se navedena vprašanja nanašajo tudi na varnost in zdravje zaposlenih oziroma na zagotavljanje pravne varnosti pri opravljanju nalog, zato pričakujemo, da nam bodo odgovore na postavljena vprašanja in zahtevane podatke po ZDIJZ posredovali v čim krajšem času in ne šele po treh mesecih od prejema tega poziva in zahtevka. Kot smo poudarili že v prvotnem pozivu, si ne želimo, da bi morali določene dileme in vprašanja reševati preko drugih organov in inštitucij, ampak zgolj najti ustrezne rešitve za preobremenjene policistke in policiste.

S sindikalnimi pozdravi.

Sebastjan Korošec
generalni sekretar SPS

Številka: 3643/OBC-48/2024/1
Datum : 30. 7. 2024