POBUDA ZA UREDITEV TEŽAV PRI OBRAVNAVI MIGRANTOV – POBUDA DELODAJALCU

Spoštovane članice in člani SPS.


Obveščamo vas, da smo včeraj, 11. 9. 2023, na vodstvo Policije naslovili pobudo z določenimi predlogi za ureditev težav, s katerimi se srečujejo policisti, zaradi obravnave povečanega števila migrantov, ki vam jo v prilagamo v nadaljevanju obvestila:


»Slovenska Policija se po vstopu R Hrvaške v schengensko območje in po zmanjšanju števila »policistov nadzornikov državne meje«, ki so opravljali neposredni nadzor meje, srečuje s povečanim številom migrantov. Sočasno s povečanjem števila migrantov, ki na območje Republike Slovenije vstopajo nezakonito, se je nadpovprečno povečala tudi obremenitev policistov, saj so postopki še vedno komplicirani, počasni, zamudni in nenazadnje kot taki niti ne vplivajo na zmanjšanje števila nezakonitih migracij.

Policisti, ki neposredno opravljajo dela, povezana z obravnavanjem migrantov, ki so ilegalno vstopili v Republiko Slovenijo, se srečujejo predvsem z naslednjimi težavami:

- ni registracijskih centrov za migrante, kjer je teh največ (trenutno npr. območje
PU NM);
Najboljša možna rešitev bi bila vzpostavitev začasnih migracijskih centrov z ustrezno opremo in kapacitetami, ki bi omogočale obravnavo migrantov čim bližje meji z Republiko Hrvaško. Z vzpostavitvijo oziroma postavitvijo teh centrov oziroma mobilnih pisarn (pisarne - kontejnerje in vso potrebno računalniško podporo za obdelavo migrantov), bi odpadli številni logistični problemi povezani s prevozi.

- ni zadostnega števila civilnih oziroma drugih ustreznih vozil za prevoz migrantov v
nastanitvene centre ali v enote za nadaljnjo obravnavo migrantov;
S prerazporeditvami civilnih in ostalih vozil Policije namenjenih za prevoz oseb (predvsem »kombiji«, ki so pred odpisi, a še vedno tehnično brezhibni) ali začasnimi pogodbami s pogodbeniki, ki bi te prevoze opravljali, kot npr. v času najštevilčnejših nezakonitih prehodov meje, bi omogočili hitrejše in enostavnejše prevoze bodisi v nastanitvene centre ali pri samem vračanju v R Hrvaško.

- pomanjkanje oziroma iztrošenost baterijskih svetilk;
Glede na število migrantov oziroma postopkov z njimi, ki jih izvajajo policisti (običajno eden ali dva, ki migrante izsledita ali prevzameta na terenu), je potrebno poudariti da baterijske svetilke, ki jih imajo policisti v osebni zadolžitvi, že kažejo znake iztrošenosti, saj baterije zdržijo bistveno manj, nemalokrat med samim postopkom zato tudi svetilnost močno pade nato pa kmalu tudi popolnoma ugasnejo in se jih ne da več prižgati, kar je povsem nesprejemljivo, nadomestnih svetilk pa policisti nimajo na voljo. Na tem mestu predlagamo tudi razmislek o nakupu svetilk z namestitvijo na ramo, glavo ali drug del telesa, in sicer predvsem zaradi varnosti med postopki na terenu in lažjega samega dela (proste roke).

- poenostavitev pisnih izdelkov;
Že dolgo se opozarja in velikokrat se je tudi že predlagalo, da se postopki z nezakonitimi migranti poenostavijo in poenotijo, brez podvajanja istih podatkov v različnih dokumentih, pa se žal ni spremenilo nič. Pri postopku za mednarodno zaščito, so vsi podatki že zabeleženi v obrazcu za najavo tujim varnostnim organom, sama izjava je v registracijskem listu, pa je potem na koncu potreben še prepis, vsega tega, v samo depešo o obveščanju. Tukaj bi ustrezna služba na GPU, mogoče kdo iz Sektorja za tujce, lahko pripravila en in enoten dokument (skupaj z opomnikom), ki bi bil hkrati ustrezen dokument in depeša za obveščanje v enem.

- policisti morajo osebam, ki nezakonito prestopijo državno mejo, natisniti
pravice, ki jih je pripravil UNHCR;
Ali je ta zahteva dejansko upravičena in potrebna oziroma bi bilo mogoče zadevo rešiti kako drugače (plakati).

- obvezno bi bilo potrebno opremiti policiste z ustreznimi tablicami oz.
napravami za prepoznavanje prstnih odtisov migrantov v bazi;
Dogaja se, da morajo v primerih, ko tujec (migrant) zapusti azilni dom in je ponovno »prestrežen ali ujet« na območju druge PU, policisti izvesti celoten postopek od samega začetka, saj večinoma pri sebi nima nobenih dokumentov, niti ne pove, da prihaja iz azilnega doma v Ljubljani. Postopki na takšen način se tako lahko ponavljajo v nedogled, ob potrebnem času obdelave posameznega migranta pa je jasno, da se tako po nepotrebnem zapravlja čas. S tablicami za prepoznavo prstnih odtisov oziroma ustreznimi čitalci bi zadeve potekale bistveno hitreje in bolj zanesljivo.

Ena od rešitev, ki bi vsaj delno razbremenila sistem, je tudi možnost, ki jo daje 4. člen Pravilnika o postopku s tujcem, ki izrazi željo (prošnjo) za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji oziroma postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito, kjer je policiji dopuščena možnost, da prosilca za mednarodno zaščito, po končanem postopku, enostavno zgolj in samo napoti v nastanitvene kapacitete, saj prevoz take osebe s strani policije ni obligatorno zahtevan, ampak je alternativen.


Slednjega načina se že nekaj časa poslužujejo v R Avstriji, in sicer tujce v registracijskem centru zgolj in samo evidentirajo, nato pa jim na roke namestijo »papirnate« zapestnice, kjer je naveden kraj kjer se morajo v nadaljevanju javiti. Ne opravljajo pa nadaljnjih prevozov migrantov do tja.

Predmetne postopke naj bi v zadnjem času močno poenostavili tudi na Hrvaškem, in sicer v smeri, da migranti čim prej opravijo tranzit preko države in pot nadaljujejo v smeri Slovenije.

Nenazadnje so tudi policisti, ki vodijo postopke z migranti ali naknadno opravljajo spremstvo teh oseb v nastanitvene centre, kljub »umirjenosti« migrantov v postopkih, lahko kaj hitro tarča napada, kot je bil npr. zadnji primer ko je bil na območju R Hrvaške poškodovan slovenski policist, ki je naloge opravljal na vlaku.

Zato morajo vsi ti postopki potekati izključno v skladu s Standardi za izvajanje policijskih postopkov, kjer je jasno določeno, najmanj koliko policistov je potrebnih, da se opravi posamezna vrsta naloge.

Na vodstvih posameznih policijskih uprav in enot pa je, da z ustrezno organizacijo dela poskrbijo za varnost in enakomerno obremenjenost zaposlenih.

Dejstvo je, da se stvari tudi na tem področju dela dajo izboljšati in optimizirati, kar kaže tudi program e-migrant, ki ga je pripravil UIT ter je v pomoč, za kar si strokovna služba zasluži vse pohvale.

V Sindikatu policistov Slovenije si želimo, da bo naša pobuda, ki temelji na zaznanih težavah s terena, v čim večji meri upoštevana in bo tako v prihodnje pripomogla k bolj varnemu, uspešnejšemu, hitrejšemu ter lažjemu delu policistov.


Obveščamo vas, da vas bomo o odgovoru vodstva na našo pobudo obvestili.

S prijaznimi pozdravi.





Številka: 3353/OBC-45/2023/1


Adil Huselja

podpredsednik SPS

Datum: 12. 9. 2023