Spoštovane članice in člani!


Obveščamo vas, da smo v petek, 26. 1. 2024, na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo naslovili pobudo za spremembo ZSPJS, tako da bo omogočal uvrstitev v višji naziv, če bi s premestitvijo zaposleni izgubil PR in da se nemudoma pristopi k pogajanjem za vzpostavitev kvalitetnega kariernega sistema v Policiji, ki vam jo v prilagamo v nadaljevanju obvestila:


»V Sindikatu policistov Slovenije že dalj časa opozarjamo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v členih od 16 – 19 škodljivi zaradi tega, ker pri premeščanju zaposlenih prihaja do izgube plačnih razredov (PR) zlasti v primerih zasedbe ali premestitve na delovno mesto (DM) v višjem tarifnem razredu (TR), vendar pa tudi na DM v istem TR. Zaradi navedenega želimo v SPS s podano pobudo odpraviti takšno neenakopravnost pri premeščanju in s tem uvrščanju v PR.

V SPS ugotavljamo, da je takšno problematiko prehajanj na zahtevnejša in višje vrednotena delovna mesta, nujno urediti, ker zaradi sistemizacije DM v dveh ali treh nazivih prihaja do situacije, ko zaposleni prehaja iz nižjega TR v višji TR ne da ne dobi niti enega PR, ampak celo izgubi tudi več PR zaradi omejitev napredovanja v nižjih nazivih +5 PR, kot določa drugi odstavek 16. člena ZSPJS (Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov). Čeprav se pri prehodu v višji tarifni razred zaposlenega uvrsti za en PR višje, če pa je uvrščen nižje od začetnega PR DM, pa se ga uvrsti v začetni PR, kot to določa prvi odstavek 19. člena ZSPJS (Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto oziroma imenovanja v naziv v višjem tarifnem razredu, pri istem ali drugem delodajalcu, uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo ali sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma pred imenovanjem v naziv poveča za en plačni razred. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na oziroma v katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je možno doseči z napredovanjem.).

Glede navedenega v praksi to pomeni, da npr. višji policist vodja izmene, ki ima začetni PR 32 in končni PR 42, lahko ob dejstvu, da je uvrščen že v 42 PR pri prehodu na DM pomočnika načelnika, katero DM ima začetni PR 33, ima pa tri nazive, se ga uvrsti v najnižji naziv Policijski inšpektor specialist III, na katerem lahko napreduje samo za 5 PR, torej v 38 PR in tako višji policist vodja izmene izgubi 4 PR. Glede na določbe ZSPJS, Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in sodno prakso torej ne more napredovati tudi če ima potem v treh letih tri odlične ocene in če je od zasedbe DM preteklo vsaj tri leta. Javni uslužbenec bo lahko napredoval samo v višji naziv, seveda še ob predpostavki, da bo 1. novembra, izpolnjeval pogoje iz Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive, ki pa so:
(1) Pogoji za napredovanje so:
- predpisana stopnja izobrazbe, delovne izkušnje in drugi pogoji, določeni z zakonom, podzakonskim aktom oziroma splošnim aktom delodajalca;
- da se naloge na delovnem mestu, na katerem uradnik dela, lahko opravljajo v višjem nazivu;
- dosežene ocene iz 5. člena te uredbe.
(2) Uradnik ne more napredovati, če:
- je bila v času od zadnjega imenovanja uradnika v naziv ugotovljena njegova nesposobnost za opravljanje dela, dokler po ugotovljeni nesposobnosti ponovno ne izpolni pogojev za napredovanje po tej uredbi;
- mu je bil izrečen disciplinski ukrep opomina ali denarne kazni, dokler ukrep ni izbrisan iz evidence;
- je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz kazenske evidence.

Navedeno torej pomeni, da bo zato napredoval ob idealnih pogojih v višji naziv policijski inšpektor specialist pomočnik načelnika II in zaradi tega tudi v 39 PR, še vedno pa ne bo mogel napredovati zaradi ocen v višje PR, pa čeprav ima vse pogoje za to napredovanje (tri odlične ocene in tudi več kot tri leta od zadnjega napredovanja oz. od zasedbe DM). Javni uslužbenec mora torej dobiti še dodatno tri odlične ocene in imeti tudi dovolj delovnih izkušenj, da potem končno napreduje v najvišji naziv policijski inšpektor specialist – pomočnik načelnika I in šele takrat bo zaradi napredovanja v nazivu dobil dva PR in bi bil uvrščen v 41 PR, nato pa bi v istem letu lahko končno po najmanj 6 letih napredoval v 43 PR. To pomeni, da javni uslužbenec pri zaposlitvi na višje vrednoteno DM porabi ob idealnih pogojih 6 let, da je uvrščen en PR nad PR, ki ga je imel pred premestitvijo na višje vrednoteno DM v višjem TR.

Podobno pa se dogaja tudi pri prehajanju na višje DM v istem TR, kjer se prenašajo napredovanja v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSPJS (Če je javni uslužbenec premeščen oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.). Pri prehodu npr. iz DM policijski inšpektor specialist – pomočnik načelnika, če je le ta uvrščen v najvišji naziv in npr. v 43 PR, bi pri prehodu na DM načelnika PP II. kategorije, ki se izvaja v dveh nazivih in sicer policijski inšpektor I in višji policijski inšpektor III, izgubil 3 PR, saj je DM v nižjem nazivu začetni PR 35 in je torej uvrščen lahko samo v 40 PR. Glede napredovanj pa je potem enako kot v zgoraj opisanem primeru.

Navedeno je nesprejemljivo in je zato obvezno potrebno sistemsko urediti v sklopu pogajanj na JS, kjer se bo v letošnjem letu spreminjalo plačni sistem in določbe ZSPJS.

Zaradi navedenega pričakujemo, da se bo nemudoma pristopilo k spremembi določb ZSPJS, da ne bo prihajalo do nezadovoljstva pri zaposlenih v Policiji. Nenazadnje zaradi navedenih težav ni pripravljenosti pri vrhunskih kadrih, da bi zasedli zahtevnejša delovna mesta. Navedeno predstavlja resno težavo zato je potrebno to specifiko nemudoma urediti v sklopu sprememb plačnega sistema. Prav tako pričakujemo, da se bo to lahko uredilo tudi skozi vzpostavitev kvalitetnega kariernega sistema, za katerega pa je tudi podana zaveza Vlade Republike Slovenije, da se bo ta reševal.

V Sindikatu policistov Slovenije predlagamo, da se spremeni ZSPJS tako, da bo omogočal uvrstitev v višji naziv, če bi s premestitvijo zaposleni izgubil PR in da se nemudoma pristopi k pogajanjem za vzpostavitev kvalitetnega kariernega sistema v Policiji.

Na podlagi napisanega smo v SPS prepričani, da je naša pobuda konkretno in ustrezno utemeljena ter tudi obenem podprta z argumenti. V SPS poudarjamo, da z navedeno pobudo želimo, da se zagotovi ustrezno uvrstitev v PR pri premeščanju znotraj Policije in da se pristopi k pogajanjem za vzpostavitev kariernega sistema, s katerim bi še dodatno lahko naslovili opisano problematiko.

V SPS verjamemo, da se Vlada Republike Slovenije zaveda izjemno odgovornega in zahtevnega dela zaposlenih v policiji in da je tudi iskreno pripravljena dokončno urediti naš status, ki so ga vse pretekle vlade zanemarjale in izigravale dogovore.

V SPS smo trdno prepričani, da je aktualna Vlada Republike Slovenije sposobna takšne državotvorne drže in modrosti, da se v čim krajšem času pride do pravične rešitve, ki bo nedvomno vplivala na stabilnost in učinkovitost policije. V Sindikatu policistov Slovenije menimo in verjamemo, da bi moralo biti v interesu oblasti in Vlade Republike Slovenije nasploh, da bolj zahtevna in odgovorna delovna mesta na vseh delovnih mestih v izvršilni veji oblasti zasedejo najboljši razpoložljivi kadri na podlagi sposobnosti, znanja, izkušenj in izpolnjevanja pogojev, ne pa zgolj na podlagi minimalnih standardov in zgolj na podlagi izpolnjevanja (minimalnih) pogojev.

Ministrstvo za javno upravo, kot pristojni organ zato pozivamo, da pristopi k ureditvi navedenega področja, Vlado Republike Slovenije pa da imenuje Vladno pogajalsko skupino za začetek pogajanj za vzpostavitev kariernega sistema v Policiji. Zaradi dvoma v resen namen MJU in vladne pogajalske skupine v prenovo plačnega sistema tako v okviru postavljenih rokov kot v okviru mandata sedanje Vlade Republike Slovenije, smo se v Sindikatu policistov Slovenije odločili, da bomo, poskušali doseči spremembo sedanjih spornih zakonskih določb, če bo to potrebno, tudi z zbiranjem potrebnih podpisov za spremembo in ureditev sedanje zakonodaje.«



Obveščamo vas, da vas bomo o odgovoru Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za javno upravo na našo pobudo obvestili.


Z odličnimi pozdravi.

Sebastjan Korošec
generalni sekretar SPS


Številka: 3353/OBC-4/2024/1
Datum : 28. 1. 2024