Spoštovane kolegice in kolegi,

obveščamo vas, da smo sodelovali na tiskovni konferenci reprezentativnih sindikatov državne uprave v okviru II. plačnega stebra, ki je potekala dne 3. 4. 2024 v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. V tej skupini, poleg obeh policijskih sindikatov, sodelujejo še sindikati, ki zastopajo državne uradnike, zaposlene v zaporih in finančni upravi, vojake, gasilce in veterinarje.

Trenutno stanje v pogajalskem procesu II. plačnega stebra in razloge za sklic tiskovne konference sta na začetku predstavila koordinatorja skupine g. Frančišek Verk iz Sindikata državnih organov Slovenije in g. Rok Cvetko iz Policijskega sindikata Slovenije, ki sta uvodoma izpostavila zapostavljeni odnos do te skupine in sindikatov v pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij in plačni reformi. To negativno vpliva na sam pogajalski proces in poglablja dosedanje težave tako pri pogajanjih kot pri samem delu državnih uradnikov iz navedenih skupin.

Med govorniki na tiskovni konferenci je bil tudi Adil Huselja, predsednik SPS, ki je predstavil težave, s katerimi se zaradi zastoja in podcenjujočega odnosa v pogajalskem procesu, soočamo v policiji in MNZ. Uvodoma je izpostavil, da je stališče SPS glede pogajanj v okviru II. plačnega stebra enako stališču Policijskega sindikata Slovenije in da sta oba policijska sindikata enotna pri prizadevanju odpravljanja ovir pri pogajanjih kot izboljšanju razmer za delo uslužbencev policije.

Poklic policista in delo policije je izpostavljeno družbenim spremembam, ki so posledica številnih dejavnikov v vrtincu sprememb katere vplivajo na naša življenja. Delo policistov je podcenjeno in razvrednoteno tako z vidika družbenih vrednot kot finančnega vidika glede na zahtevnost in odgovornost policijskega dela.

Iz leta v leto se vse bolj kaže, da je delo policistov vse bolj razvrednoteno in podcenjeno tako v smislu ignoriranja, omejevanja in teptanja temeljnih družbenih in moralnih vrednot z dajanjem prednosti in veljave agresiji, nasilju, nastopaštvu in publiciteti brez upoštevanja morale in družbenih vrednot.

Delo policistov je podcenjeno in razvrednoteno tudi glede na zahtevnost in odgovornost dela. Policisti so vsakodnevno izpostavljeni nevarnostim in nevarnim okoliščinam pri delu, izvajanje dela na očeh javnosti pa predstavlja dodatni obremenjujoči dejavnik. Ne glede kako policisti opravijo nalogo so izpostavljeni kritičnemu očesu laične in strokovne javnosti. Javnost dela je v primerjavi z ostalimi uslužbenci največja, poleg tega ustvarja dodatne pritiske na zaposlene, kar dodatno otežuje izvajanje klasičnih policijskih nalog saj se čedalje več postopkov policistov snema in sproti objavlja na družbenih omrežjih in svetovnem spletu.

Delo policistov je razvrednoteno in podcenjeno tudi v finančnem smislu. Zato ni presenetljivo, da uslužbenci policije zapuščajo vrste policije in se zaposlujejo na druga ministrstva v javni upravi ali v gospodarstvu, kjer poleg plače imajo tudi veliko bolj urejen delovnik, brez nočnih, nedeljskih in prazničnih služb, ki omogoča tudi veliko lažje usklajevanje službe in družinskih obveznosti. Delo ni nenehno izpostavljeno kritičnemu pogledu in ocenjevanju tako laične kot strokovne javnosti.

V nadaljevanju je izpostavil še naslednje:

- Kadrovska situacija v policiji je katastrofalno slaba, samo v lanskem letu - 2023 je bilo evidentiranih 302 upokojitev, poleg teh pa je 134 uslužbencev podalo sporazumno odpoved. To predstavlja 30,7 % delež uslužbencev, ki so zaradi lastne odločitve prekinili delovno razmerje, kar je največji delež v zgodovini slovenske policije.
- Vsak teden policijske vrste zapuščajo mlajši in usposobljeni uslužbenci policije, ki se zaposlujejo ali v drugih ministrstvih ali v gospodarstvu. Lani je tako bilo 134 sporazumnih odpovedi, v letošnjih prvih dveh mesecih pa 23. Policija tako ostaja brez izkušenih in kompetentnih policistov, ki jih bo težko nadomestiti.
- Trenutno ne primanjkuje samo policistov za operativno delo na lokalni ravni, primanjkuje tudi vodstvenih uslužbencev tako na regionalni kot državni ravni, ki so posledica plačnih nesorazmerij in anomalij v javnem sektorju na kar smo v letošnjem letu že opozorili.
- Nezainteresiranost za zasedbo višjih in bolj odgovornih delovnih mest na regionalni in državni ravni (inšpektorji, vodje oddelkov, kriminalisti …) že sedaj povzroča veliko negativnih posledic, dolgoročno pa bo toliko slabše vplivalo na nadaljnjo učinkovitost dela policije.
- Varnostna tveganja v svetu se iz dneva v dan zaostrujejo, kar velja tudi za Evropo (vojna v Ukrajini, vojno nasilje v Gazi in več kot petdeset vojn in oboroženih konfliktov) na katero vplivajo tudi drugi varnostni izzivi in grožnje. Zaradi tega potrebujemo stabilen varnostni sistem in močno policijo.
- Slovenija je imela v lanskem letu največji turistični obisk, čemur je pripomogla tudi visoka stopnja varnosti sploh če jo primerjamo z ostalimi državami. Slovenija je trenutno na 7. oziroma 8. mestu po varnosti na večini lestvic Top 10 safest countries in the world, kar je v veliki meri rezultat dela slovenske policije. Takšna visoka uvrstitev med državami v svetu ni bila podarjena niti ni samoumevna ampak je rezultat dela, ki ga bo treba še naprej vzdrževati.

Zaradi navedenega ne moremo pričakovati, ne od policistov in ne od obeh policijskih sindikatov, da bodo sprejeli moralne poduke, da delo pooblaščenih uradnih oseb pri zagotavljanju varnosti in varovanja življenja in premoženja skupaj s sodelavci iz podpornih služb Policije, IRSNZ in MNZ opravljajo volontersko in brez ustreznega finančnega ovrednotenja zahtevnega dela.

V treh mesecih so v javnosti bili izpostavljeni primeri napadov na policiste s pištolami, puškami, lovskimi noži in motorno žago. Toda to je le vrh ledene gore. Postopkov v cestnem prometu z vozniki pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, kar velja tudi za področje javnega reda in miru, pa tudi kriminalitete, kjer kršitelji in storilci kaznivih dejanj poleg žrtev usmerijo grožnje in pogostokrat tudi orožje na policiste, ni malo. Glede na dogajanje v družbi in v svetu pa je očitno, da bodo uslužbenci policije še bolj izpostavljeni kot so bili v preteklih letih.

Varnost je ključni segment sleherne družbe in slehernega človeka. Odgovorni funkcionarji v Vladi Republike Slovenije bi se morali zavedati, da država potrebuje stabilno in dobro organizirano državno upravo, znotraj nje, pa zaradi sodobnih varnostnih tveganj in groženj, močno in učinkovito varnostno infrastrukturo, ki skrbi za varnost v državi, da bo kos sedanjim in tudi prihodnjim varnostnim grožnjam.

Vlada Republike Slovenije mora prevzeti odgovornost za današnje razmere v policiji kar velja tudi za naslednje pet in desetletno obdobje, ko se bodo posledice razvrednotenega in podcenjujočega odnosa, še dodatno poslabšale.

Zaradi navedenega potrebujemo korektna pogajanja, odpravo plačnih nesorazmerij in zagotovitev stabilnega sistema v policiji, ki bo uspel zadržati obstoječi kader in hkrati privabiti nove, mlajše fante in dekleta za popolnitev kadrovsko osiromašenih policijskih enot. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo kadrovski kolaps sistema, ki ne bo kos varnostni problematiki. Tega se v Sindikatu policistov Slovenije dobro zavedamo, vprašanje pa je ali se tega zavedajo tudi drugi.


S spoštovanjem!


Adil Huselja

predsednik SPS

Številka: 1958/PRED-51/2024/1 

Datum: 3. 4. 2024

foto:Bobo/Borut Živulović