Spoštovane članice in spoštovani člani!

18. 11. 2024, smo prejeli odgovor na naše pozive in vprašanja, povezane z uveljavitvijo pravice do odklopa. Poudarek dopisa vodstva Policije je, da se v okviru uveljavljanja pravice do odklopa, zaposlenih, v njihovem prostem času oziroma v času upravičenih odsotnosti, ne kliče oziroma, kot izhaja iz njihovega dokumenta: »Pravica do odklopa pomeni pravico vseh zaposlenih v policiji, da zunaj delovnega časa (po zaključku dela in do nastopa naslednje službe) ne opravljajo z delom povezanih dejavnosti ali komunikacije z digitalnimi orodji, npr. ne preverjajo službene elektronske pošte, službenih sporočil na pametnih napravah in ne odgovarjajo na klice. Navedeno velja tudi, ko ima javni uslužbenec v zadolžitvi službeni mobilni telefon. Od javnega uslužbenca se namreč, upoštevaje pravico do odklopa, ne sme pričakovati ali zahtevati stalna dosegljivost. V skladu z navedenim lahko javni uslužbenec službeni mobilni telefon po koncu delovnega časa oziroma v času počitka ali drugih odsotnosti z dela izklopi oziroma ga pusti na delovnem mestu. Z morebitnimi sporočili oziroma obvestili se lahko seznani šele ob nastopu naslednje službe.« V kolikor bo prišlo do drugačne uradne razlage k Aneksu Kolektivne pogodbe za negospodarsko dejavnost glede tega, ali je možno zaposlenega tudi v prostem času poklicati npr. za nenadno zamenjavo odsotnega policista, bomo o tem takoj seznanili vse zaposlene.

Kljub temu so na zadnje vprašanje podali kontradiktoren odgovor, v katerem se sklicujejo na veljavnost Uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave, ki med drugim določa, da mora biti uporabnik stalno dosegljiv. V tem delu bomo ponovno na vodstvo naslovili protest, da omenjena Uredba ne velja več v tem delu, saj je v nasprotju z veljavnim zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa pravico do odklopa in je potrebno to dejstvo dosledno upoštevati. Prav tako jih bomo še enkrat pozvali na čimprejšnjo sistemsko ureditev pravice z ustreznimi navodili in usmeritvami, ki bodo usklajeni s sindikatoma, tako, kot to določa 142.a člen ZDR-1, saj nikakor ne moremo pristati niti na prelaganje odgovornosti za morebitne kršitve samo na neposredne vodje, ki bi (ne)namenoma kršili pravico do odklopa.

V nadaljevanju vam posredujemo naša vprašanja in prejete odgovore:

»
1. "Na podlagi katerega zakonskega akta je možno, da se uslužbenci enote razvrstijo v privilegirane, ki ne bodo podvrženi pripravljenosti in tiste, ki bodo na razpolago delodajalcu zelo pogosto, saj bodo uslužbenci, ki so dosegljivi delodajalcu v roku 1 ure odrejeni v pripravljenosti, tisti, bolj oddaljeni pa ne?

Institut pripravljenosti je določen v 17.členu Kolektivne pogodbe za policiste. Zakonodaja in podzakonski akti ne dovoljujejo razlikovanje na privilegirane in neprivilegirane zaposlene. Dejansko je zapisana dikcija čas prihoda na delo v eni uri. V kolikor bo to predstavljalo težavo pri vodenju enote na sistemski ravni bomo skupaj s socialnimi partnerji pristopili k drugačni rešitvi oziroma dikciji časa prihoda na delo.

2. Nekateri direktorji PU so od vodstva enot zahtevali, da jim na podlagi zgornjih kriterijev, posredujejo odgovore, katere enote so samozadostne in enote, ki bodo potrebovale pomoč sosednjih enot. Ali gre v teh primerih za zakonite in legitimne zahteve?

Organizacija dela je v pristojnosti direktorja policijske uprave oziroma Policijske postaje v okviru zakonodaje in podzakonskih predpisov. V povezavi z navedenimi težavami glede zagotavljanja 24-urne prisotnosti vodstvenih oziroma drugih zaposlenih pojasnjujemo, da je treba izhajati predvsem iz določil 82. člena Pravil policije, ki določajo, da med zadržanostjo ali odsotnostjo vodje enote dežurni policist odloča o neodložljivih dodatnih in novih ukrepih, po potrebi spreminja razpored dela, podpisuje nujne akte in opravlja druge naloge za nemoteno delovanje enote. Če v določenem trenutku ne bo vodje oziroma vodstvenega kadra posamezne policijske enote, lahko v takih primerih dežurni policisti na PP oziroma višji policisti – vodje izmene ali druga pristojna oseba na podlagi predhodno izdanih pooblastil opravi določeno nujno nalogo (na primer podpis nujnih aktov in druge podobne zadeve). Povsem normalno je, da v praksi, ob upoštevanju delovnopravne zakonodaje in drugih omejitev (denimo kadrovskih), nimamo vedno na voljo vodij oziroma drugih zaposlenih, še zlasti tistih s specifičnim znanjem, ki bi se lahko v določenem trenutku neposredno vključili v delo. Prav gotovo pa se z vključevanjem in ustreznim pooblaščanjem drugih bistveno pripomore k uspešni in racionalni izvedbi številnih nalog, ki jih je treba izvesti v določenem trenutku, hkrati pa se tako lahko razbremeni (tudi v obliki prostih dni) druge zaposlene.

3. Ali ima dežurni kriminalist SKP in/ali nočni operativni vodja za PU, pravico in pooblastilo s strani direktorja ali vodstva PU, da bo podpisoval nujne akte konkretne enote (odločbe o pridržanjih ipd.)? Do zdaj je bilo edino pravilno in zakonito tako, da je samo vodja enote ali od njega pooblaščena oseba, lahko podpisovala tako pomembne akte.

Kot smo že navedli je organizacija dela je v pristojnosti direktorja policijske uprave oziroma Policijske postaje v okviru zakonodaje in podzakonskih predpisov. Ta lahko na podlagi pooblastila z vidika racionalizacije dela prenese določene naloge tudi na dežurnega kriminalista SKP in/ali nočnega operativnega vodje za PU.

4. Kdo bo odgovoren za kršitve pravice do odklopa v primeru sklica policistov PPE v večjem številu, ki krepko podre tedenski razpored dela, pa tudi tedenski razpored morebitne pripravljenosti oziroma kako bo v praksi potekal sklic v primeru aktiviranja večjega števila pripadnikov PPE?

Sklic PPE ne bo potekal več na način kot je do sedaj (mišljen sklic ad hoc). Kot izhaja iz našega dokumenta je način delovanja PPE vezan na ureditev delovnega časa v policiji in ne predstavlja izjeme od pravice do odklopa. Javnim uslužbencem, za katere se pričakuje intervencija, mora torej biti odrejena stalna pripravljenost oziroma morajo v času sklica PPE efektivno opravljati službo.

Ponovno poudarjamo, da se v okviru uveljavljanja pravice do odklopa, zaposlenih v njihovem prostem času oziroma v času upravičenih odsotnosti ne kliče. V primeru kršitev bo odgovoren neposredni vodja javnega uslužbenca, ki bo odrejal delo v neskladju z zakonodajo.

V skladu z navedenim se trenutno še preučujejo možne variante organizacije dela PPE in išče najbolj optimalna varianta.

5. Ali so policisti in zaposleni v vodstvu enot dolžni biti na razpolago delodajalcu v času pripravljenosti, če nimajo službenih telefonov?

Razlikovati je treba med pojmoma pripravljenost za delo in dosegljivost. Stalne dosegljivosti po telefonu v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave, ki med drugim določa, da mora biti uporabnik stalno dosegljiv, nikakor ne moremo enačiti s potrebo oziroma možnostjo, da se bo posameznika poklicalo na delo. V skladu z določili 17. člena KPP pomeni pripravljenost za delo, da je policist dosegljiv po telefonu ali drugih sredstvih.«


Na tem mestu pozivamo tudi vse vodje, da v luči uveljavljanja pravice do odklopa, v svojem prostem času niste dosegljivi oziroma na voljo delodajalcu niti po komunikacijskih sredstvih, saj ta pravica velja za vse zaposlene in jo je na ta način potrebno tudi uveljaviti.

Po pridobitvi odgovorov vas bomo o tem takoj obveščali.


Z odličnimi pozdravi.


Sebastjan Korošec
generalni sekretar

Številka: 3643/OBC-68/2024/1
Datum : 19. 11. 2024