Spoštovane članice in člani SPS ter vsi zaposleni!


Obveščamo vas, da smo včeraj, 10. 8. 2023, na vodstvo Policije in Ministrstvo za notranje zadeve naslovili pobudo za ureditev zaznanih težav v zvezi z obravnavo prekrškov prekoračitev hitrosti v času poplav in naravne ujme, ki vam jo v prilagamo v nadaljevanju obvestila:

»Katastrofalne razsežnosti poplav, ki so zajele Slovenijo, so se začele v petek 4. 8. 2023 v nočno-jutranjih urah in so prizadele prebivalce v 182 občinah. Tako obsežnih in silovitih posledic ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Zaradi posledic poplav je nekaj ljudi izgubilo življenje, pobesnela voda pa je odnašala in uničevala ceste, mostove, hiše in ostale dobrine ljudi.
Predvsem v petek, dne 4. 8. 2023, ko so se poplave začele in so številni posamezniki, gasilci in pripadniki drugih interventnih služb hiteli v smeri poplavljenih območij, da so začeli z intervencijskimi nalogami s ciljem varovanja in reševanja življenja prebivalcev in njihovega premoženja, je prišlo tudi do (po naših podatkih) številnih prekoračitev hitrosti, zaznanih na stacionarnih radarjih ali pri opravljanju skritih meritev hitrosti brez policistov, ki bi postopke obravnavali takoj po zaznavi prekrška.

S tem dokumentom dajemo pobudo in predlagamo delodajalcu in prekrškovnim organom, ki bodo odločali v teh oziroma nadaljnjih postopkih, da morebitna obvestila o prekrških ali plačilne naloge z dokazi ali pa samo obvestila o zaznanih prekoračitvah hitrosti, odpošljejo na naslove kršiteljev šele pred iztekom zakonskih rokov za obveščanje kršiteljev, ne čimprej, kot je običajna praksa. Predlagamo, da prekrškovni organi ne pošiljajo plačilnih nalog samo na podlagi posnetkov prekoračitev hitrosti, pač pa se poslužijo pošiljanja obvestil o prekršku, s katerim bodo ugotovili okoliščine posameznega prekrška. To pobudo in predlog za takšno obravnavo podajamo zato, ker želimo, da se posameznikom kot kršiteljem prekoračitev hitrosti zaznanih z merilniki hitrosti, omogoči, da pošto sploh prejmejo, se seznanijo z vsebino očitanega prekrška in da podajo odgovore v obliki zahtev za sodno varstvo oziroma izjav o prekršku, če imajo olajševalne okoliščine ali druga dejstva, ki jih lahko navedejo v zvezi s storjenim prekrškom, brez da v roke takoj prejmejo plačilni nalog s položnico.

Glede na razsežnosti poplav, so številni posamezniki v šoku tudi zdaj, ko se situacija sicer še umirja vendar bo odprava uničujočih posledic še dolgotrajna zaradi česar še vedno niso dovolj zbrani in sposobni, da bi v teh težkih razmerah pravočasno odgovorili saj nekateri med njimi niti nimajo možnosti pisanja odgovorov oziroma izjav in zahtev za sodno varstvo. Posledično bi lahko prišlo do nadaljnjih postopkov in izterjav preko Finančne uprave Republike Slovenije, čeprav mogoče obstajajo okoliščine, ki so ravnanja kršiteljev v danih okoliščinah, dopuščale in ravnanje ni predstavljalo prekrška, kar predstavljamo v nadaljevanju.
Prekrškovnim organom, ki bodo odločali v nadaljnjem postopku, predlagamo, da se v opravičljivih razmerah poslužujejo institutov skrajne sile, ki so zakonsko določeni in ravnanja pod določenimi pogoji, ne predpisujejo kot kazniva.

Pri tem predlagamo, da se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika glede silobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja (8. člen Zakona o prekrških).

Skrajna sila
- ki izključuje krivdo ali
- izključuje kaznivost in dejanje ni protipravno.
Raba tega instituta po določbah KZ-1 v postopku o prekršku pomeni, da storilec prekrška stori dejanje, ki ima znake prekrška zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje. V takšnih primerih je odgovornost kršitelja izključena, če take nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ni bil dolžan izpostavljati.
Če je storilec prekrška nevarnost povzročil sam iz malomarnosti, ali je prekoračil meje skrajne sile, se ga sme sankcionirati mileje, če je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, pa se mu sme sankcija tudi odpustiti.

V tovrstnih primerih s takšnimi ugotovitvami, lahko prekrškovni organ policijske enote, postopek ustavi, če ugotovi, da dejanje ob upoštevanju elementa skrajne sile, ni predstavljalo prekrška.

Druga milejša oblika sankcioniranja kršiteljev v odločanju pri prekrškovnih organih, ki sicer predstavlja sankcioniranje, je pa opomin, kjer je kršitelj za ravnanje odgovoren.

Opomin
Opomin sme prekrškovni organ in sodišče izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (21. člen, 1. odstavek).

Opomin se lahko izreče za vsak prekršek, ne le za prekršek neznatnega pomena, če se ugotovi, da je bil prekršek storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega kot tudi, če je storilec pred izdajo odločbe izpolnil predpisano obveznost ali povrnil oziroma popravil povzročeno škodo. Pri izreku opomina so pomembne okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen in ravnanje storilca po storjenem prekršku, dejstvo pa je, da je izrek kazenskih točk v tem primeru nujen.

V upanju, da bo tako delodajalec kot prekrškovni organi, ki bodo odločali v nadaljnjih postopkih o prekrških, nastalih v času med 4. 8. 2023 in 7. 8. 2023, ko so se razmere v Sloveniji stabilizirale in umirjale, razumel našo pobudo in predlog pri postopkih s kršitelji, želimo uspešno in strokovno delo, hkrati pa želimo, da pokažemo sebi in državljanom, da smo vsi skupaj ljudje in se posledic zaradi uničujočih poplav zavedamo vsi, čeprav smo tudi v takšnih primerih dolžni ravnati po zakonu.«


Po prejemu odgovora vas bomo pravočasno obvestili.

S prijaznimi pozdravi.

Adil Huselja
podpredsednik SPS


Datum: 11. 8. 2023
Številka: 3353/OBC-40/202

FOTO: An. H.