Spoštovane članice in člani SPS ter vsi zaposleni!


V mesecu avgustu smo vas obvestili, da smo na vodstvo Policije in Ministrstvo za notranje zadeve naslovili pobudo za ureditev zaznanih težav v zvezi z obravnavo prekrškov prekoračitev hitrosti v času poplav in naravne ujme. S strani delodajalca smo prejeli odgovor, ki vam ga posredujemo v nadaljevanju;


»Vsebinsko se podana pobuda nanaša na tri vidike prekrškovnega postopka; tek postopka in roki, okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost ter izrekanje sankcij oz. sankcioniranje. Glede teka postopkov in rokov naj omenimo, da je Vlada Republike Slovenije 5. 8. 2023 sprejela Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav (Uradni list RS št. 87/23 un 89/23), ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023. Navedeni odlok je bil isti dan objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in je začel veljati 6. 8. 2023. Glede izpostavljene problematike in predlogov je bistven 6. člen odloka, ki je začasno za sedem dni prekinil tek procesnih rokov. Naknadno, s spremembo odloka, je bilo to obdobje podaljšalo na 14 dni. Procesni roki tako niso tekli oz. so bili prekinjeni v obdobju od 6. 8. do vključno 19. 8. 2023.

Prekrškovni organi, ki odločajo v prekrškovnih postopkih so bili o tem obveščeni in pozvani, da v tem času iz praktičnih razlogov tudi ne odpremljajo svojih odločitev (plačilni nalogi, odločbe o prekršku, sklepi…).

Kljub temu pa je temeljni zakon, ki ureja področje prekrškovnega prava v RS, Zakon o prekrških (ZP-1) in med drugim določa postopek za prekršek, ki ga morajo pristojni organi upoštevati tudi pri obravnavi prekrškov prekoračitve hitrosti. Prekrškovni organi morajo po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotoviti tista dejstva in zbrati tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku (55. člen ZP-1). Posebnost obravnave prekrškov zoper varnost cestnega prometa, ki so ugotovljeni s tehničnimi sredstvi (v naravi prekoračitev hitrosti) je, da te ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni (42. člen ZP-1).


Glede na opisano, prostora za svobodno delovanje uradnih oseb, ki obravnavajo prekrške prekoračitev hitrosti, ni. Zato so se postopki odločanja in vročanje plačilnih nalogov v teh primerih izvajali kot običajno.


Upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov pa kljub temu menimo, da je bila izpostavljena problematika s tem ustrezno naslovljena. Kršiteljem se je čas za zavarovanje svojih materialnih in drugih pravic občutno podaljšal.


Tudi glede okoliščin, ki izključujejo krivdo ali kaznivost ter način obveščanja oz. odločanja o prekršku, materialnopravna ureditev prekrškovnega prava ne daje prostora za svobodno delovanje uradnih oseb glede izdaje plačilnega naloga ali predhodnega obveščanja in pozivanja, da se storilec izjavi o prekršku. Zakon o prekrških jasno določa pogoje, kdaj se o prekršku odloči s plačilnim nalogom in kdaj z odločbo o prekršku s predhodno pravico do izjave (56. in 57. člen ZP-1). Zato so prekrškovni organi, ki obravnavajo prekrške prekoračitve hitrosti postopali na običajen način, tako da so lastnikom in uporabnikom vozil, s katerim je bila kršitev storjena, pošiljali plačilne naloge (če v postopku ni bilo potrebno razjasniti drugih okoliščin), lastnikom pravnim osebam obvestila, da sporočijo podatke o dejanskem vozniku, dejanskim voznikom, ki niso lastniki, pa obvestila, da se izjavijo o prekršku. Ob upoštevanju prekinitve teka procesnih rokov, se je osebam v postopku ustrezno podaljšal čas za zavarovanje svojih materialnih in drugih pravic ter možnosti priprave obrambe, če se z odločitvijo niso strinjali. To je bila (je) tudi možnost, ko storilci v postopku pred prekrškovnim organom lahko izkažejo okoliščine in dejstva, ki zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov narekujejo odločitev o izključitvi krivde ali kaznovanosti (tudi v primeru skrajne sile).


Storilcem prekrškov (tudi prekoračitve hitrosti) se izrekajo sankcije oz. se jih kaznuje ob upoštevanju načela zakonitosti, ki se v tem delu uresničuje v določbah glede izbire in odmerjanja sankcij za prekršek (25. člen ZP-1). Opomin je sankcija (4. člen ZP-1), ki se izreka ob določenih pogojih (21. člen ZP-1) namesto globe. Ob tem je potrebno opozoriti, da uradne osebe prekrškovnih organov o izreku opomina namesto globe odločajo v mejah zahtevkov storilcev, ki morajo biti v postopku aktivni, na drugi strani pa uradne osebe prekrškovnih organov ne smejo prevzeti vloge njihovih pomagačev. Seveda pa uradne osebe v prekrškovnih postopkih že sedaj skrbno uveljavljajo načelo varstva pravic strank, po katerem nevednost in nepoučenost storilcev ni v škodo pravicam, ki jim gredo.


Ob zaključku lahko potrdimo, da vašo pobudo glede na nastale razmere ocenjujemo kot primerno in vmesno. Sprejet in spremenjen Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 in smo ga v policiji v skladu z načelom enakega varstva pravic povzeli tudi v prekrškovnih postopkih, v večjem delu posredno že naslavlja vsaj nekatere vaše predloge. Ne dvomimo pa, da bodo uradne osebe pri svojem delu v okviru materialnopravne ureditev prekrškovnega prava vsak primer obravnavali posebej in glede na njegove posebnosti ustrezno rešili.«



Z odličnimi pozdravi.



Adil Huselja
podpredsednik SPS



Številka: 3353/OBC-55/2023/1

Datum: 24. 9. 2023