Spoštovane kolegice in kolegi!
Obveščamo vas, da smo prejeli odgovor vodstva policije na naš poziv, katerega smo dne 17. julija
2023 posredovali vodstvu policije in MNZ v zvezi napadov na policiste.
Vsebino odgovora v celoti povzemamo v nadaljevanju teksta.
»Obveščamo vas, da smo temeljito preučili vaš poziv za zaščito zaposlenih v povezavi z napadi na
policiste.
Uvodoma izpostavljamo, da so napadi na policiste, kakor tudi na njihove najbližje nedopustni in jih
vodstvo Policije obsoja. Tudi sicer so napadi na kogarkoli v naši družbi nedopustni. Naloga in
odgovornost vseh nas, še zlasti vodstva Policije ter policijskih vodij na vseh nivojih vodenja je, da se
zaščiti zaposlene, še zlasti ko se le ti znajdejo v različnih težkih situacijah, ki tako ali drugače vplivajo na
policiste in nenazadnje tudi na njihove družinske člane oz. najbližje.
Vaš poziv smo v dodatno preučitev poslali tudi Upravi kriminalistične policije GPU. V povezavi s tem,
smo prejeli naslednja pojasnila.
Glede sprememb Zakona o varstvu javnega reda in miru 1(ZRJM-1) pojasnjujemo, da v zvezi s
spremembami, ter s tem tudi njegovega 7. člena, pod vodstvom MNZ Direktorata za policijo in druge
varnostne naloge (DPDVN) že deluje neformalna delovna skupina, katere član je tudi predstavnik
Policije. Delovna skupina proučuje možnost sprememb ZJRM-1 tako z vidika višine predpisanih glob, kot
tudi z vidika pristojnosti prekrškovnega organa za izrekanje glob, ki bi bile lahko višje od najnižje
predpisanih. V tem delu bo dodatno tudi izpostavljen vaš predlog v povezavi z drugim odstavkom 7.
člena ZJRM-1.
Po porastu kaznivih dejanj napadov na policiste v letu 2020, ko se je glede na Poročilo o uporabi prisilnih
sredstev in napadih na policiste v letu 20202 število kaznivih dejanja napadov na policiste v primerjavi
z letom 2019 povečalo za 15%, policija pa je obravnavala 25% več groženj policistom, kot leto pred tem,
iz Poročila o uporabi prisilnih sredstev in napadih na policiste v letu 20213izhaja, da je bilo leta 2021
______________________________________
1 Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20; v nadaljevanju: ZJRM-1.
2 Poročilo o uporabi prisilnih sredstev in napadih na policiste v letu 2022, str. 7 in 8.
3 Poročilo o uporabi prisilnih sredstev in napadih na policiste v letu 2022, str. 11.
število kaznivih dejanj napadov na policiste enako kot v letu 2020, napadenih je bilo 14,8% policistov
manj kot leto prej, policija pa v letu 2021 obravnavala tudi 30% manj groženj policistom kot v letu 2020.
Iz Poročila o uporabi prisilnih sredstev in napadih na policiste v letu 20224 pa izhaja, da je bilo v letu
2022 23,7% manj kaznivih dejanj napadov na policiste kot v letu 2021 obravnavanih pa je bilo 7,1%
manj groženj policistom.
Glede na to, da iz Poročil o uporabi sredstev in napadih na policiste izhaja, da število kaznivih dejanj
napadov na policiste izrazito niha oziroma, da so v zadnjih letih celo v upadu menimo, da bi bilo
utemeljevanje sprememb izpostavljenih členov KZ-1 v smeri zvišanja zagroženih kazni lahko neuspešno.
S pojmom generalna prevencija se pojmuje represivno obliko boja zoper kriminaliteto, pri kateri se z
javno moralno in družbeno obsodbo kaznivega dejanja in njegovega storilca želi vplivati na druge ljudi,
da ne bi izvrševali kaznivih dejanj, pri čemer se razlikuje med njenimi pozitivnimi in negativnimi vidiki.
Pri pozitivni generalni prevencije se utrjuje družbena vrednost v zavesti ljudi na način, da s kazenskim
postopkom, izrekom kazni in njeno izvršitvijo javnost dobi vtis, da pravni red deluje, s čimer se veča
zaupanje ljudi v pravo in utrjuje njihova zavest o pomenu spoštovanja temeljnih družbenih vrednot, ki
so zavarovane s kazenskim pravom.5
Del pozitivne generalne prevencije predstavlja tudi politika pregona. V skladu s 145. členom Zakona o
državnem tožilstvu6 Generalni državni tožilec sprejme politiko pregona po predhodnem obrazloženem
mnenju Državno tožilskega sveta o predlagani politiki pregona. S politiko pregona se opredeli zlasti:
vrste zadev, ki se obravnavajo prednostno, okvirne usmeritve za zavrženje kazenskih ovadb oziroma
uporabo odloženega pregona, poravnavanja, kaznovalnega naloga, za postopke na podlagi sporazuma
o krivdi ali priznanju krivde in druge poenostavljene postopke, za uvedbo sodne preiskave oziroma
preiskovalnih dejanj ali vložitev neposrednih obtožnih aktov, kaznovalno politiko, ki jo bo državno
tožilstvo za posamezna kazniva dejanja in kategorije storilcev uveljavljalo s predlogi za izrek sankcij in
pritožbami zoper izrečene sankcije, okvirne podlage za uporabo pravnih sredstev, načine usmerjanja
policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij ter priporočila in napotke za uspešno delo
državnih tožilstev. Pri oblikovanju politike pregona se upošteva uveljavljeno kriminalitetno politiko in
kaznovalno politiko sodišč ter potrebe po njunem spreminjanju, razvoju in spremembah sodne prakse
ter stanje in posebnosti na posameznih družbenih področjih in območjih pristojnosti.
Zavedamo se, da napadi na policiste vplivajo tako na posameznika, ki je napaden, kot tudi na sistem
Policije. Ponovno poudarjamo, da je vsakršen napad na policista nedopusten, kot je prav tako
nedopustno, da je policist ali njegov družinski član deležen pritiskov, maščevanj in drugih oblik
poizkusov vplivanja na delo.
Zelo podobne »obravnave« so deležni tudi nekateri drugi javni uslužbenci v državi, predvsem izvajalci
represivnih ukrepov. Zato menimo, da je potrebno to problematiko vsekakor reševati širše. Vsled tega
si bomo še naprej prizadevali, da tako v širši notranji, kot zunanji strokovni javnosti, najdemo konsenz
o možnih rešitvah, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju stanja na tem področju.
Vsekakor pa smo mnenja, da je potrebno vsak primer napada na policiste in njihove najožje člane
obravnavati skrajno resno, skrbno in odgovorno. Policija ima razvit sistem in mehanizme zaščite
_______________________________________________________
4 Poročilo o uporabi prisilnih sredstev in napadih na policiste v letu 2022, str. 10.
5 Glej: dr. Ljubo Bavcon, dr. Alenka Šelih et.al, Kazensko pravo, Splošni del, Uradni list Republike Slovenije,
Ljubljana 2009, str. 34.
6 Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1,
19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljevanju ZDT-1.
policistov pri tovrstnih zavržnih ravnanjih drugih oseb. Zavedamo se namreč, da je med drugim tudi
ustrezen odziv neposrednih vodij, kot celotnega vodstva eden izmed temeljnih elementov v zaščiti
policistov in integritete policije.«
Iz prejetega odgovora torej izhaja, da se vodstvo policije zaveda potrebe po kontinuiteti dela na tem
področju, vključno z vsemi potrebnimi sistemskimi ukrepi na področju sprememb zakonodaje ter s
striktnim zagovarjanjem ničelne tolerance pri vseh tovrstnih odklonskih dejanjih, ki jih obenem smatra
kot nedopustne.
Glede sprememb Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) in predvsem drugega odstavka 7.
člena ZJRM-1 se bomo prizadevali, da ne bo le izpostavljen pri obravnavi predlogov za spremembe
ZJRM-1 ampak da bo tudi upoštevan, saj se uslužbenci policije vsakodnevno soočamo s tovrstnimi
dogodki. Kadar se to zgodi ostalim javnim uslužbencem so ti posamični dogodki v središču pozornosti
tako laične kot strokovne javnosti, »policijski« pa so opredeljeni kot sestavni del poklica in narave dela.
Ne glede na predstavljene statistične podatke v odgovoru, ki so sicer v navedenem obdobju
»zaznamovani« zaradi epidemije covid-19, smatramo, da slednji ne morejo in ne smejo biti podlaga ne
za odnos do tovrstnih dejanj in ne za obravnavo niti za pobude za zakonske spremembe. Globalni
procesi so vplivali tudi na disperzijo in manifestacijo nasilja v vseh družbenih porah in ne le v naši državi
in Evropski skupnosti ampak bolj ali manj v celem svetu. To je razlog, da je potrebno »varuhe« varnosti
zaščititi in zato v celoti sprejemamo stališče in zagovarjanje vodstva policije, da so tovrstna dejanja (še
posebej do uslužbencev policije) nedopustna. Takšno stališče je potrebno predvsem zaradi dejstva, da
so uslužbenci policije vsakodnevno izpostavljeni nevarnim okoliščinam in da se v številnih primerih
zavestno izpostavljajo tveganju in nevarnostim v postopkih, ki jih izvajajo za opravljanje temeljnih nalog
policije in predvsem varovanja življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi.
To je tudi razlog, da od vodstva policije in MNZ pričakujemo upoštevanje navedenih dejstev ter da z
ustreznimi ukrepi poklic policista in uslužbence policije zaščitijo tako na načelni ravni kot pri
vsakodnevnem delu. Pri tem bomo kot socialni partner še naprej opravljali naše delo ter s
spremljanjem stanja, podajanjem pobud in opozoril na problematiko delovali z namenom, da bo teh
primerov čim manj.
S spoštovanjem!
Adil Huselja
PODPREDSEDNIK SPS
Številka: 1958/OBC-41/2023/1
Datum: 25. 8. 2023