Spoštovane članice in člani SPS.

V zadnjem obdobju smo bili v državi ponovno priča ekstremnim vremenskim razmeram, zaradi katerih je v mnogih krajih po Sloveniji prišlo tudi do naravnih nesreč kot so poplave in zemeljski plazovi.

Zato bi vas na tem mestu želeli ponovno seznaniti s pravico do izplačila solidarnostne pomoči, ki jo omogoča Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti in jo je v tem primeru dolžan izplačati delodajalec.

Pravno podlago za izplačilo solidarnostne pomoči predstavlja 4. alineja, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določa, da delavcu pripada solidarnostna pomoč tudi v primeru elementarne nesreče.

Na podlagi četrte alineje, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je tako delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru požara ali elementarne (naravne) nesreče, ki so v skladu z določbo 2. točke, 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

Pri tem dodajamo še, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS med drugim zavzela tudi stališče, da je potrebno kljub dejstvu, da javni uslužbenec ni lastnik nepremičnine, pri odločanju o solidarnostni pomoči upoštevati tudi socialno in bivanjsko stisko javnega uslužbenca med katere sodi tudi poškodovanje ali uničenje hiše oziroma stanovanja, v katerem javni uslužbenec dejansko biva in to ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je nastala škoda, saj namen solidarnostne pomoči ni kompenzacija materialne škode, ki doleti oziroma je nastala posameznemu javnemu uslužbencu ampak je namenjena temu, da le-ta lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

Solidarnostna pomoč po četrti alineji, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je tako vezana na določen dogodek (naravno nesrečo) in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč, ki znaša od 1. 1. 2023 dalje 668,21 EUR.

Članom Sindikata policistov Slovenije pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč.

V primeru požara ter naravnih nesreč, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni omejitve glede višine plače, kar pomeni da so do solidarnostne pomoči upravičeni vsi.

Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat, in sicer na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

V prilogi vam posredujemo tudi ustrezen obrazec (zahtevo) za uveljavljanje solidarnostne pomoči, ki jo oddate svojemu regionalnemu predstavniku. Zahtevi je obvezno potrebno priložiti tudi ustrezna dokazila (npr. prijavo škode, zapisnik cenilca itd.).


Z odličnimi pozdravi.


Sebastjan Korošec
generalni sekretar SPS


Številka: 3643/OBC-25/2023/1
Datum: 23. 5. 2023